11. TRADICIONALNI SLOVENSKI ZAJTRK

Dan slovenske hrane je dan, ko naj bi spomnili in pomislili na naš način prehranjevanja, kašno hrano izbiramo ali pripravljamo in kaj jemo. Projekt Tradicionalni slovenski zajtrk naj bi nas spomnil, da je hrana, ki so jo pridelali in pripravili ljudje na naših kmetijah, v kmetijskih in živilskih podjetjih ter zadrugah bolj sveža, okusnejša. Skratka, kakovostnejša od hrane, ki je pripeljana od daleč in ima za seboj na stotine in celo na tisoče kilometrov.

Letos že 11. po vrsti poteka tretji petek v novembru Tradicionalni slovenski zajtrk. Kot vsako leto bomo tudi letos namenili prvo šolsko uro v petek, 19.11.2021 pomembnemu obroku dneva: ZAJTRKU. Po naši slovenski tradiciji, bo polnovreden obrok sestavljen iz kruha, masla, medu, mleka in sadja. Narava letos ni bila radodarna s sadjem, zato nam naj grejo naša jabolka še bolj v slast!

Potrudili smo se in z našimi dobavitelji priskrbeli kakovostne sestavine za slasten zajtrk; dobrote so iz bližnjih ali vsaj slovenskih kmetij razen kruha.

V času priprave zajtrka predlagam, da z učenci ne pozabite obnoviti naslednjih vsebin:

• pomen zdrave prehrane in telesne dejavnosti za zdravje,
• pomen zajtrka in rednega zajtrkovanja,
• koristi uživanja lokalne hrane,
• pomen lokalne pridelave in predelave hrane,
• promocija lokalne hrane,
• pomen kmeta kot pridelovalca hrane in pomen čebelarstva, ki je tesno povezano s kmetijstvom in pridelavo hrane,
• zakonitosti agroživilske verige,
• spodbujanje k pozitivnemu odnosu do narave in okolja in ravnanja z odpadki,
• krepitev zdravja ter preprečevanje debelosti in prekomerne telesne teže,
• spoznavanje lokalnih kulinaričnih posebnosti,
• kultura uživanja obrokov.

Novembra smo začeli z dejavnostjo šolski vrt. Prvo uro dejavnosti so si učenci ogledali šolski vrt in okolico šole, opazovali, vohali, tipali rastline ter prepoznavali mediteransko rastlinstvo. Pogovarjali smo se tudi o uporabi določenih rastlin pri kuhi, v kozmetiki in zdravstvu.

V eni izmed gredic šolskega vrta rasejo tudi jagode. Zaradi pretoplega podnebja, previsokih temperatur v mesecu novembru, jagode še vedno rasejo in zorijo, istočasno pa iz semen jagod poganjajo novi poganjki. To, kar so učenci videli, je redkost. Niso se mogli načuditi, da ene jagode še rasejo in zorije, iz drugih pa poganjajo nove, saj se bliža zima, ko bi jagode morale že zdavnaj počivati. Učenci so jagode obirali in jedli. Bile so sladke.

Glede na zanimiv začetek dejavnosti smo vsi v pričakovanju novih, »čudežnih« naravnih sprememb, kar pa nas istočasno opozarja na hitre in nevarne podnebne spremembe, ki lahko trajno škodujejo zemlji in živim bitjem na njej.

Zato, poskrbimo za naravo in ona bo za nas!

Obvestilo – INTERESNE DEJAVNOSTI

Odpoved ID – zunanji izvajalci